Za:
Predmet: Zaščita pred posledicami krize
Spoštovana gospod in ga.
Kot veste, že nekaj dni (te pišem 3. junija 2022) obstaja zaskrbljenost zaradi resne krize, ki je izbruhnila na področju prehranske varnosti po vsem svetu, in to zaradi številnih okoliščin:
1) Vojna med Rusijo in Ukrajino, ki je skoraj popolnoma ustavila možnost uvoza pšenice, žit in koruze od tam, za katere je znano, da predstavljajo okoli 30 do 40 odstotkov razpoložljivih zalog teh poljščin po vsem svetu, in na drugi strani Po drugi strani obstaja ogromen potencial uvoza teh izdelkov iz Kitajske in Indije, ki pa dandanes še zdaleč ni izvedljiv, to pa je zelo težko izvedljivo tudi iz političnih razlogov (države, ki so bile žrtve zahodnih imperijev v zgodovina zdaj ni pripravljena sodelovati, saj vidi zahodni svet kot krivca za krizo in taka je situacija, ki mora samo plačati ceno za to.poskusi razložiti vladarjem teh držav, da je kriza mednarodna in da bodo na koncu vsi prebivalci sveta trpeli zaradi njenih posledic, ne glede na to, kdo je kriv – te razlage naletijo na gluha ušesa, pogosto pa na zgodovinsko jezo in razmišljanje , ki ji sledi želja po maščevanju nekdanjih kolonialnih sil, ki je veliko pomembnejša od iskrene zaskrbljenosti zaradi nenehne in vse hujše svetovne krize, ki bo na koncu prizadela tudi njih).
2) Vrnitev krize COVID na Kitajsko, katere pristanišča so znana po tem, da igrajo zelo pomembno vlogo pri trgovini z zelo številnimi surovinami v prehrambeni industriji na svetu. Po vrnitvi krize in tamkajšnjih strogih zaporah obstaja precejšnja škoda za pravilno delovanje pomorskega prometa in trgovine, ki prihaja od tam, kar povzroča zmanjšanje ponudbe številnih izdelkov.
3) Kot veste, je v zadnjih mesecih prišlo do precejšnjega dviga cen goriv po celem svetu, kar povečuje stroške transporta in skladiščenja v hlajenju, seveda pa posledično tudi cene izdelkov, vključno z osnovnimi potrebami hrane v svet.
4) Neskončne in uničujoče posledice podnebne krize: suše, krčenje površin, primernih za predelavo ali kmetijsko pridelavo, popolna drenaža glede na količino padavin: zelo velike količine dežja, ki padejo v kratkih časovnih obdobjih, kar povzroči velike poplave in poplave, ki, poleg škode človeškim življenjem in premoženju škodijo tudi kmetijskim površinam. Po drugi strani pa gremo skozi zelo dolga časovna obdobja, včasih več let, ko ni možnosti za podporo številnih pridelkov zaradi pomanjkanja padavin in dolgih sušnih obdobij.
Poleg tega trend dezertifikacije in ekstremni vročinski valovi povzročajo izčrpavanje vodnih virov, kar seveda zelo resno ogroža velike populacije, zelo otežuje pa tudi preživetje kmetijstva in oskrbo s hrano po vsem svetu. .
5) In razlog, specifičen za Izrael: prometni zastoji v pristaniščih, tako v pristanišču Haifa kot v pristanišču Ashdod, zaradi česar so uvozniki v državi Izrael prisiljeni absorbirati presežne stroške, ki jih povzroča tujih ladijskih družb. Kot veste, ta problem že dolgo ni bil rešen zaradi političnih razlogov in nerešenih problemov na področju delovnih razmerij v državi Izrael.
Kot veste, so posledice te realnosti zvišanje cen, za katere so, kot vedno, najbolj prizadeti šibki razredi, ki so v gospodarskih težavah v različnih državah.
Kot invalid, ki živi od dodatka in spada v te kategorije, bi rad vprašal: Ali trenutno obstajajo kakšne politične in/ali javne organizacije v državi Izrael ali drugod po svetu, katerih cilj je poskušati in ublažiti škodo tem ljudem ter jim pomagati preživeti? Ali imate na voljo kakšne informacije o tem?
S spoštovanjem,
Asaf Benyamini,
Costa Rica St. št. 115,
Vhod A.- Apartma 4,
Kiryat Menachem,
Jeruzalem,
Izrael, poštna številka: 9662592.
Telefonske številke: Domov-972-2-6427757.
Mobilni-972-58-6784040.
Številka faksa–97277-2700076.
GospaB. 1) Moja osebna številka: 029547403
2) Moja e-pošta: [email protected]
3) Opozoriti bom, da spadam v osiromašeno populacijo in živim od invalidnine Zavoda za nacionalno zavarovanje. Zato tudi jaz spadam v populacijo, ki bo zagotovo prizadetatako krizo na najhujši in najtežji način.
4) Moja spletna stran:/https://disability5.com
5) In imam dodatno vprašanje: Ali trenutno obstajajo znanstvena in/ali tehnološka raziskovalna področja, ki bi lahko vodila rešitve, kot je ta ali druge rešitve? In če da, v kolikšni meri so promovirani in prejemajo proračune za raziskave in razvoj od svetovnih vlad?
6) Spodaj je nekaj povezav do člankov (v hebrejščini), ki so bili nedavno objavljeni v izraelskem tisku na to temo:
https://www.israelhayom.co.il/business/article/8528423
https://www.calcalist.co.il/world_news/article/ryi9v2cvc
https://www.mako.co.il/nexter-magazine/bite_from_tomorrow/Article-4375d0721cd1d71026.htm
https://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1001400653
7) Opozoril bom, da govorim hebrejsko in da je moje znanje tujih jezikov zelo omejeno. Razen angleščine na srednji do nizki ravni in francoščine na zelo nizki ravni nimam nobenega dodatnega znanja na tem področju.
Pri pisanju tega dokumenta mi je pomagalo strokovno prevajalsko podjetje.
